hišica na stebrih iz kosti.

baba jaga je prednica, ampak vse hiše stojijo na kosteh, četudi ne vemo čigave (vse) so. baba jaga je na prehodu, v medprostoru, vs:e bivamo v medprostoru, med rojstvom in smrtjo je to, kamor se lahko naseli tisto, čemur gaber pravi tride - vse, kar ima dovolj veliko gostoto, da lahko prste okoli oviješ.
ta hiša ima streho z mahom poraslo, noter lahko prideš skoz vrata, lahko skoz tunel, lahko pa po stopnicah.

noter imava z gabrom veliko posteljo, stene so opažene z lesom. kjer so stebri, se skoz kamnite tlakavce, skoz preprogo iz odpadnega blaga, širi coprniška moč – kabra pravi, da je od :prednic in da se jo moram naučit presnavljat.

zdaj velikokrat sedim nad središči moči in jo vdihavam, ampak čutim, kako gre drobec vame, veliko pa mimo mene v zrak. šopi rastlin pod oknom se obnavljajo. pupa pravi, da je to zato, da jih ne nabiramo prevečkrat, da rastline tako še posthumno ohranjajo svoje bližnjice in bližnjike. jaz pa pijem čaje in kabra se jezi, ko ne znam prenest energije, vdihane znad stebričev.
če na zvončke na stebričih pozvoniš, pride veter in odnese, kar ne rabiš. moraš pazit, včasih odnese kaj, kar nočeš, da bi. nisem še zvonila. samo v pupini magični bukvi sem prebrala, da bi lahko.
v hiški na kosteh je toplo. postelja je mehka in blazin je veliko in nočne more odganjajo. včasih namerno spim brez, da vidim, kaj se še vedno nabira v podtalnih svetovih, tam, kamor ne zahajam (vsaj rada ne).
cibelki je hiša tudi všeč. najraje leži pri krušni peči, kjer je vedno vonj po sveže pečenem kruhu.

zgradba, ki prevaja rastlinska sporočila tako, da so drugim bitjem dostopna.